Veliko ljudi ne prenaša nekaterih vrst hrane, vendar vzrok običajno ni alergija. Bolj pogosta kot alergija je prehranska intoleranca, ki pa jo pogosto zamenjujemo za alergijo.

Preobčutljivost za hrano oz. neželjene reakcije na hrano so lahko alergijske ali nealergijske. Prehranske alergijske reakcije povzročijo imunski mehanizmi, pri nealergijski preobčutljivosti za hrano (prehranska intoleranca) pa ni dokazov, da bi jih sprožili imunski mehanizmi. Alergija na hrano je preobčutljivost ali nenormalen odziv našega organizma na povsem običajno, neškodljivo hrano oz. njene sestavine, ki večini ljudi ne povzroča nobenih težav. Snovi, ki izzovejo imunske reakcije, imenujemo alergeni - v našem telesu povzročijo nastajanje specifičnih protiteles. Pri večina prehranskih alergij nastanejo protitelesa, imenovana imunoglobulini razreda E (IgE) in pri teh so mehanizmi dokaj dobro poznani. Del alergij na hrano, pri katerih ne nastajajo protitelesa IgE, pa je za zdaj slabše proučen.  

Prehranska intoleranca je bolj pogost pojav kot alergija, čeprav ju ljudje pogosto zamenjujejo, saj so lahko simptomi zelo podobni pri obeh. Prehranska intoleranca lahko nastane zaradi pomanjkanja nekaterih encimov. Eden bolj znanih primerov je prirojena odsotnost encima laktaze (govorimo o laktozni intoleranci). Encim laktaze v tankem črevesju cepi mlečni sladkor laktozo, ki lahko potem prehaja skozi črevesno steno v kri. Laktozo vsebuje kravje, kozje, ovčje in humano mleko. Pojav je bolj pogost pri kavkaški rasi, črncih in Arabcih. Laktozna intoleranca izzove v organizmu trebušne krče in diarejo. Običajno majhna količina zaužitega živila, na katerega ste intolerantni, v telesu ne bo povzročila takojšnje reakcije. Nasprotno pa bo že zelo majhna količina živila, na katerega ste zelo alergični, povzročila resne zdravstvene težave.

Pri alergijah na različna živila so simptomi različni. Prvi znak alergije na hrano je lahko kožni izpuščaj (ekcem), ki ga lahko spremljajo prebavne težave (slabost, bruhanje in diareja). Pri zelo hudih alergijskih reakcijah (anafilaksija) se lahko pojavijo izpuščaji po celem telesu, žrelo in grlo začneta otekati in pojavijo se težave z dihanjem. Padec krvnega tlaka lahko povzroči nezavest in v redkih primerih tudi smrt.

Nobenega dvoma ni, da lahko alergijska kot nealergijska preobčutljivost na hrano povzročita v organizmu resne zdravstvene težave, ki se pri hudih primerih končajo celo s smrtjo. Zato označevanje najpogostejših alergenov v živilih zagotovo ni le modna muha, temveč nuja, ki jo narekuje skrb za zdravje vsakega potrošnika.

Starši lahko deloma tudi sami vplivajo na razvoj oziroma preprečevanje nastanka prehranskih alergij pri otrocih. Znanstvene raziskave so pokazale, da dojenje vsaj do četrtega meseca starosti zmanjša možnost za pojav alergije. Nasproten učinek naj bi imela sol, zato priporočajo, naj otroci pred šestim mesecem ne uživajo soljenih živil. Otroci naj ne bi uživali kravjega mleka do enega leta starosti, jajc do drugega in arašidov, oreščkov ter rib do tretjega leta. Seveda je pomembna tudi prehrana nosečnice, ki ne bi smela uživati alergenih živil, še posebej arašidov in živil, ki so bila v njeni družini diagnosticirana kot povzročitelji alergij.

Več si lahko preberete na Zveza potrošnikov slovenije