Alergije so nepravilen imunski odziv telesa. Pojavijo se lahko v poljubnem življenjskem obdobju. Intenzivnost in pogostost njihovega pojavljanja je lahko posledica podedovane nagnjenosti k alergijam, okolja v katerem pacient (alergik) živi in dela, hrane, kemikalij, zdravil in bolezni.

Pri alergijah imamo opraviti običajno s prvo senzibilizacijo na določene alergene, potem pa se v nadaljevanju pojavljajo bolj ali manj intenzivne epizode alergijski odzivov. V nekaterih primerih imamo po prvi senzibilizaciji opravka še s sekundarnimi alergeni npr. ko alergije na pelode aktivirajo še prehranske alergije . Glavno vlogo pri  razvoju vseh alergijah  igra imunski sistem. Njegovo nihanje povzroča tudi bolj ali manj prepoznavne alergijske odzive. Tako so npr. pri atopijskem dermatitisu lahko popolnoma samostojni sprožilci poslabšanja: stres, infekcije, iritacija obleke, inhalacijski alergeni, prehranski alergeni, intoleranca na hrano, piki žuželk in znojenje. Na kratko bi lahko rekli, ko imunski sistem zaniha se to pozna tudi na dermatitisu.

V zadnjem času je vse več ljudi obremenjeno s skupino simptomov, ki jih na kratko imenujemo kandida (Candida albicans, kandidiaza, kandidoza, glivica kandida, kandida) po povzročitelju glivici kandidi. Medicina se do te skupine simptomov še ni opredelila (oz. trenutno zanika njihovo medsebojno povezanost), parcialno pa zdravi posamezne simptome pod drugimi diagnozami. Kaj je kandida? Na kratko gre za prekomerno, patogeno razvitje glivice kandide v prebavilih. Zaradi svoje množičnosti  glivice izločajo povečano količino toksinov v kri in posledično se pojavljajo različni simptomi. Poglejmo običajno pot nastanka kandide.

Različni razlogi (stres, antibiotiki, zdravila, nepravilna prehrana…) privedejo do padca imunskega sistema in hkratnega propada mlečnokislinskih bakterij v črevesju. Padec imunskega sistema običajno spremlja utrujenost, ki jo pacienti poskušajo premagati s povečanim vnosom ogljikovih hidratov (sladkarije, kruh, kvas, alkohol). Oslabljen imunski sistem, odsotnost mlečnokislinskih bakterij in ogljikovi hidrati ustvarijo pogoje, da se začne bujno razmnoževati glivica kandida v prebavilih. Po prvem koraku glivica kandida začne z mehanizmom svojih toksinov vzpostavljati stalni mehanizem utrujenosti in želje po sladkem. Zaradi glivice se pojavi tudi vrenje v prebavilih, napenjanje in prebavne težave.  Ko količina toksinov v krvi doseže določen nivo, se bistveno poveča preobčutljivost na alergene. Pri vseh pacientih se pojavi alergija na pšenico, pri večini pa tudi na mleko in jajca in še na druge snovi. Vsi ti mehanizmi vodijo do novih bolezenskih simptomov, predvsem pa je njihov glavni cilj čim bolj oslabiti imunski sistem in s tem omogočiti razvoj kandidi.

Pogosti so dermatitisi pri dojenčkih. Naša testiranja so pri nekajmesečnih dojenčkih (ki so se hranili z maminim mlekom) pokazali prisotnost toksinov kandide in zelo povišano občutljivost na veliko število alergenov. Terapije smo izvajali pri mamah. Dovolj je bilo, če je bila mama na bioresonančnih terapijah za kandido in ustrezni individualni dieti. Minimalen potreben čas za dosego stabilnega izboljšanja in izginotja simptomov je znašala med 5 in 7 tednov.  Po končanih terapijah mame smo spet testirali alergije pri dojenčku. Rezultat je pokazal do 90% izboljšanje, kljub temu, da dojenčki niso bili v terapiji. Potem smo preostalih 10% alergij pri dojenčkih  desenzibilizirali z bioresonančnimi terapijami BICOM 2000. Na ta način smo se izognili pogosto neuspešnemu bioresonančnemu zdravljenju alergij, v primerih, ko je kandida povzročitelj intenzivnejšemu odzivu na alergije.

Dr. Igor Čuhalev univ. dipl.fizik

Več o kandidi in alergijah lahko preberete tudi na naših straneh  www.mojaharmonija.com.